Luka Gorjup | photographer's blog

Luka Gorjup | photographer's blog




Raznolikost Tunizije (II. del reportaže iz Tunizije)

Category : Analogna fotografija · by Oct 30th, 2011

Tako, končno sem se pregrizel čez vse bite fotografij iz Tunizije, tako da objavljam še drugi del reportaže z najinega potovanja. Poleg obveznega poležavanja v “all inclusive” hotelu s štirimi zvezdicami (v bistvu so štiri le zato, ker se dve skozi okno vidita), sva videla kar precejšen del Tunizije, saj sva preko agencije izbrala safari program. Turistični safari, da ne bo pomote…
Torej, nastanjena sva bila v hotelu El Mouradi Club Kantaoui v mestecu Port El Kantaoui pri Soussu. Sam Kantaoui niti ni kej preveč zanimiv v fotografskem smislu, zato ga posebej ne bom predstavljal. V reportaži se bom raje osredotočil na Sousse in safari, ki je bil zares slikovit.

Z družbo smo se na prosti dan s taksiji odpravili na Medino v Soussu. Taksi je zelo hiter način transporta v Tuniziji, vendar je treba znati barantati s šoferji.

Utrip ulice skozi okno taksija:

Taksist nas je odložil v središču mesta, sredi demonstracij.

Ena fotka na skrivaj; v Tuniziji je namreč prepovedano fotografirati policiste, vojake in druge uradne osebe…

Sledil je sprehod po ozkih ulicah Medine in seveda rahlo prikrito fotkanje domačinov ;

Prijazen taksist, oz. bolje rečeno kamikaza, nas je odpeljal nazaj proti hotelu, da smo se pripravili na zgodnji odhod na safari prihodnji dan.

Zgodaj zjutraj smo z avtobusom izpred hotela odšli na naš 1150 km dolg dvodnevni safari. Iz Soussa smo potovali proti veliki oazi Tozeur, vendar smo se najprej ustavili v Kairuanu, kjer leži ena pomembnejših mošej v arabskem svetu.

Prodajalna preprog v Kairuanu:

Osel z vprego je dosti pogosto prevozno sredstvo.

Življenje na ulicah večinoma deluje počasnejšega ritma, kot smo ga vajeni “zahodnjaki”. Moški radi postopajo, oz. sedijo pred ali v lokalu, kadijo šišo in politizirajo… En ulični mislec:

Po kratkem ogledu Kairuana, smo z avtobusom potovali preko Gafse proti Tozeurju. Zaradi prihajajočih volitev smo lahko videli številne demonstrante.

Skozi okno avtobusa sem neprestano opazoval in fotografiral ljudi

Avtobus je v Tuniziji najhitrejši transport po kopnem. Prehitevali smo vsa vozila, v objektiv pa mi je padel tale pickup, ki je zadaj vozil dateljne.

Malo pred Tozeurju, pa nas je presenetil dež.

V Tozeurju smo se razdelili v landcruiserce in se odpravili v Saharo do Ong e Jamel-a (v prevodu Kamelji vrat) na živahno in adrenalinsko vožnjo po sipinah.

Naš voznik Fauzi “Schumacher” v elementu:

Slikovita Sahara skozi okno:

Ong e Jamel resnično izgleda kot kamela:

Naša “flota” landcruiserc z Ong e Jamela:

Še malo vožnje po terenu:

In kratek postanek pred “Star Wars” naseljem.

Dohitela nas je noč, zato smo se odpeljali v hotel v Tozeurju, od koder smo naslednji dan zgodaj zjutraj ob 5:30 uri odrinili novim “dogodivščinam” na proti. Čakal nas je še kar dober del poti do “domače baze” v Soussu. Najprej smo se ustavili na čudovitem slanem jezeru Chott el Jerid, ki je bil zaradi deževnega prejšnjega dne poplavljen, in pričakali sončni vzhod. Neverjetna pokrajina in fantastične barve so me naravnost fascinirale!

Pot smo nadaljevali proti Douzu, kjer smo zajahali kamele, še prej pa smo se ustavili pri naravnem vrelcu vode in stavbo za ohlajanje, kjer imajo domačini prave terme. Voda, ki pride na površje ima okoli 80 stopinj, na kamnitih kaskadah pa se ohladi na prijetnih 30…

V Douzu smo, kot rečeno jahali kamele, kar je bila resnično zabavna izkušnja. In ne, v nasprotju s splošnim prepričanjem, kamele ne smrdijo! Prav zanimive živali so.


Saharski pesek je droben kot moka. Zahvaljujoč se deževju in zatesnjenosti Pentaxa, pa nama na celotni poti ni predstavljal nikakršnih problemov glede fotografske opreme….

Iz Douza smo se zapodili proti Matmati, berberskemu naselju, poznanemu po tipičnih zemeljskih hišah trogloditih.

Dnevna soba troglodita:

Berberska ženska. Velja omeniti, da je fotografiranje žensk zelo nezaželjeno. Če pa že privoli, se pa spodobi dati tudi kak bakšiš.

Iz Matmate smo se odpravili proti zadnji postojanki na safariju, mestu El Jem, ki je znano po enemu večjih amfiteatrov na svetu.

Z El Jemom, oz. kakor je v hecu rekel naš hrvaški vodič Davor, “El Pekmezom”, smo zaključili safari in se vrnili v hotel. Po enodnevnem počitku smo se odpravili le še v Sidi Bou Said, Kartagino in Tunis. Utrinke iz slednjega sem že predstavil v prvem delu reportaže.

Sidi Bou Said je znan po belo modri kombinaciji. Drugega v mestu skoraj ne najdemo. Bojda apno na stenah služi dezinfekciji, modra vrata in okna pa odganjajo mrčes.

Ruševine Kartagine so tudi zelo zanimive, vendar v opoldanskem soncu niso bile ravno fotogenične.

No, takole se zaključi pogled na najino potovanje po Tuniziji skozi moj fotografski objektiv… Tunizija je čudovita dežela s prijaznimi ljudmi. Seveda je kultura precej drugačna, a vseeno prijetna. Tudi barantanja in uličnih “prevarantov” se da hitro privaditi… Kakorkoli, potovanje v Tunizijo definitivno priporočam! Prijetna izkušnja s čudovitimi motivi za fotografiranje. Tako raznolika dežela, da jo je težko upodobiti v eni sami reportaži.

Do naslednjič,
Luka

SHARE :

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


Content Protected Using Blog Protector By: PcDrome.